Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bravúra — e ž (ȗ) 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bravúrnost — i ž (ȗ) knjiž., redko pogumnost, drznost: pisateljeva nenavadna bravurnost v kritiki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèustrášenost — i ž (ȅ ȃ) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvážnost — i ž (á) zastar. 1. pogumnost, odločnost: bil je poln samozavesti in odvažnosti 2. pomembnost, važnost: stvar še ni izgubila svoje odvažnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smélost — i ž (ẹ) knjiž. pogumnost, hrabrost: čudili smo se njeni smelosti / smelost njegove trditve je vse presenetila drznost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
