- brezdélje
- -a s (ẹ̑) stanje brez dela: brezdelje ga je ubijalo / vdajati se brezdelju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezdélje
Look at other dictionaries:
brezdélica — e ž (ẹ̑) 1. knjiž. brezdelje: življenje mu poteka v brezdelici; duševna brezdelica; dnevi brezdelice 2. star. brezdelnež: ti si lena brezdelica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezdélnost — i ž (ẹ̑) brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čìč — číča m (ȉ í) nar. sedenje: čič za pečjo ∙ preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
demoralizírati — am nedov. in dov. (ȋ) povzročati demoralizacijo: bogastvo in brezdelje demoralizira / demoralizirati javno življenje / demoralizirati nasprotnika demoralizirajóč a e: demoralizirajoči vplivi; prisl.: kritika dostikrat demoralizirajoče vpliva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hromíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lahkožívje — a s (ȋ) star. lahkoživo življenje: lahkoživje in pokvarjenost / brezdelje in lahkoživje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripeljáti — péljem tudi ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stálo — a s (á) 1. star. podstavek, stojalo: ogledoval si je osnutke kipov na stalih 2. zastar. stališče: zagovarjati svoje stalo ● zastar. upa, da bo sin dosegel višje stalo višji položaj; zastar. stalo lovca stojišče; preg. čič ne da nič, stalo pa malo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trótovstvo — a s (ọ̑) ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
