- poenôtenje
- -a s (ȏ) glagolnik od poenotiti: poenotenje knjižnega jezika; poenotenje načel, učne snovi / nasilno poenotenje je vzbudilo odpor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
judikatúra — e ž (ȗ) knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
standardizácija — e ž (á) glagolnik od standardizirati: premajhna, splošna standardizacija; standardizacija sestavnih delov za avtomobile / standardizacija kvalitete, meril / standardizacija dela / publ. standardizacija pogledov na svet poenotenje, posplošenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
unificíranje — a s (ȋ) knjiž. poenotenje, izenačenje: zavzemati se za unificiranje zakonov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
unifikácija — e ž (á) knjiž. poenotenje, izenačenje: doseči večjo unifikacijo opreme; ekonomska, jezikovna unifikacija; unifikacija učnih načrtov … Slovar slovenskega knjižnega jezika