- poenostavítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kónten — tna o prid. (ọ̑) fin., navadno v zvezi kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah: poenostavitev kontnega plana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posplošítev — tve ž (ȋ) glagolnik od posplošiti: poenostavitev in posplošitev izjav, primerov, sodb / posplošitev avtobiografske snovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
simplifikácija — e ž (á) knjiž. (pretirana) poenostavitev: simplifikacija problema / zavrniti simplifikacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túdi — prisl. (ȗ) 1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika