- poenáčiti
- -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poistovétiti — im dov. (ẹ ẹ̑) publ. identificirati, poenačiti: poistovetiti svoje interese z interesi skupine / poistovetiti nadarjenost s prizadevnostjo; poistovetiti se z osebami v filmu; poistovetiti se z naravo … Slovar slovenskega knjižnega jezika