- podtíkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od podtikati: ugotovil je, da gre za podtikanje ukradenega blaga / preprečevati različna podtikanja; podtikanje dokazov / osebno žaljiva podtikanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
imputácija — e ž (á) knjiž. svojevoljno pripisovanje, podtikanje: v kritikovem delu je preveč subjektivnih imputacij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
insinuácija — e ž (á) knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdovóljen — a o prid. (ȅ ọ) ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje jna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) knjiž. nezadosten:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perfíden — dna o prid., perfídnejši (ȋ) knjiž. izdajalski, nezvest: perfidno delovanje // nesramen, zloben: to je perfidno podtikanje / izločili so ga s perfidnim izgovorom premetenim, zahrbtnim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlohôten — tna o prid. (ó ō) ki hoče, želi zlo, slabo: zlohotni nasprotniki, ocenjevalci / zlohotno natolcevanje, podtikanje / redko zlohoten vpliv slab … Slovar slovenskega knjižnega jezika