- brezbréžen
- -žna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.