- podstát
- -i ž (ȃ) knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hipostáza — e ž (ȃ) 1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca 2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipostazírati — am dov. in nedov. (ȋ) filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran a o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podstáten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstat: podstatna lastnost, prvina / raziskovati podstatne principe … Slovar slovenskega knjižnega jezika