- brezbóžnik
- -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezbóžnik
Look at other dictionaries:
antikríst — a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ateíst — a m (ȋ) kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogotáj — a m (ȃ) star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogotájec — jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbóžec — žca m (ọ̑) brezbožnik: imeli so ga za brezbožca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbóžnež — a m (ọ̑) brezbožnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbóžnica — e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
framasón — tudi framazón a m (ọ̑) zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar: do konca življenja je bil framason // zastar. brezverec, brezbožnik: svobodomislec si in framason, da veš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogán — tudi pogàn ána m (ȃ; ȁ á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
