- podŕtje
- -a s (ȓ) 1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš 2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.