- podpísnik
- -a m (ȋ) kdor kaj podpiše, navadno uradnega: sporazum je obvezen za vse podpisnike; podpisnik izjave / zbrali so dvajset podpisnikov / podpisnik v banki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
podpísnik
Look at other dictionaries:
sòpodpísnik — a m (ȍ ȋ) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obligírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (pravno) obvezati, zavezati: ta izjava nas obligira; obligiral se je, da bo v roku opravil delo / pravno obligirati obligíran a o: podpisnik pogodbe je obligiran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpísnica — e ž (ȋ) ženska oblika od podpisnik: sporazum je obvezen za vse podpisnice; podpisnica resolucije / podpisnica v banki / države podpisnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpisoválec — lca [u̯c] m (ȃ) redko podpisnik: priča in podpisovalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
signatár — ja m (ā) jur. podpisnik: signatar mednarodne konvencije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verolómen — mna o prid. (ọ̄) knjiž. ki prelomi obljubo, dogovor: verolomni podpisnik pogodbe / verolomno dejanje / verolomna žena nezvesta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
