- podomáčiti
- -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti kaj domače: podomačiti tuje ime / lesene obloge so prostor podomačile // prevesti (v materni jezik): podomačiti balado, roman
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
podomačítev — tve ž (ȋ) glagolnik od podomačiti: podomačitev prizorišča drame … Slovar slovenskega knjižnega jezika