podkuríti

podkuríti
in podkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval ● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • hósta — e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov ∙ pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naložíti — ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podkúrjenje — a s (ú) glagolnik od podkuriti: pripraviti butare, trske za podkurjenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • súšje — a s (ū) 1. nar. suhljad, dračje: podkuriti s sušjem / posekati sušje suho drevje, vejevje; potrgati listno sušje suho listje 2. nar. zahodno suho sadje: v sobi je dišalo po sušju / breskvino sušje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tréska — e stil. treskà è ž (ẹ; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tŕščica — tudi trščíca e ž (ŕ; í) manjšalnica od trska: podkuriti s trščicami / svetiti s trščico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tŕska — e ž (ŕ) zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska e stil. trskà è ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”