- podkóvski
- -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač ♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kováč — a m (á) 1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podkováč — a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podkóven — vna o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podkóvnik — a m (ọ̑) vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žebèlj — bljà in žêbelj blja m (ǝ̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika