- brentáča
- -e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brentača — brèntača ž DEFINICIJA reg. mala stapna štrcaljka na ručni pogon, služi gašenje manjih požara ETIMOLOGIJA vidi brener … Hrvatski jezični portal
brentáč — a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento … Slovar slovenskega knjižnega jezika