- podelítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
podelítev
Look at other dictionaries:
intronizácija — e ž (á) knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev: škofovska intronizacija; intronizacija vladarjev // ekspr. podelitev, priznanje vzvišenosti, veljave,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diplóma — e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dispenzácija — e ž (á) knjiž. podelitev dispenze: papeževa dispenzacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
donácija — e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
investitúra — e ž (ȗ) 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕst — a m (ȓ ŕ) 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen ♦ rel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ordinácija — e ž (á) 1. soba, prostor za pregled bolnikov in za določanje načina zdravljenja: opremiti ordinacijo; iti, stopiti v ordinacijo / specialistična, splošna ordinacija // pregledovanje in določanje načina zdravljenja: po končani ordinaciji je šel v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podelílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precizírati — am dov. in nedov. (ȋ) natančno določiti, pojasniti: precizirati merila za podelitev nagrad; precizirati pravice in dolžnosti; precizirati vsebino pojma / to bi težko preciziral; precizirati je treba, kaj spada v redno delo precizíran a o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
promócija — e ž (ọ) slovesna podelitev doktorskega naslova: promocija je bila v slavnostni dvorani univerze; iti na promocijo // dosega doktorskega naslova: po promociji se je zaposlil na univerzi ● knjiž. socialna promocija napredovanje na lestvici… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
