počlovéčiti

počlovéčiti
-im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj človeško, dobro, plemenito: ti dogodki so ga počlovečili / počlovečiti kazensko pravo // narediti, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: junakinje ni pisatelj niti poviševal niti poniževal, temveč jo je počlovečil / redko počlovečiti predmet poosebiti počlovéčen -a -o: svet počlovečenega človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • po... — ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • počlovéčenje — a s (ẹ̑) glagolnik od počlovečiti: pogoji, ki omogočajo počlovečenje človeka / počlovečenje sonca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • učlovéčiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”