počiválnik

počiválnik
-a [drugi pomen u̯n in ln] m (ȃ) 1. kos pohištva za počivanje, počitek: sesti na počivalnik; oblazinjen, pleten počivalnik 2. kamen, prostor ob poti, na katerem se navadno počiva: vedel je za vsak počivalnik ob cesti ◊ arhit. stopniščni počivalnik večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • počiválnica — e ž (ȃ) knjiž., redko 1. soba za počivanje: oditi v počivalnico 2. počivalnik, zofa: ležati na počivalnici; v dvorani stojita okrašena počivalnica in prestol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • počiválo — a s (á) redko počivalnik, počivališče: oddihovati se na počivalih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podést — a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”