- ájevski
- -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sklanjátev — tve ž (ȃ) lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola … Slovar slovenskega knjižnega jezika