- pocepíti
- in pocépiti -im dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.