- pobledíti
- -ím dov., poblédi tudi poblêdi; poblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: mesečina je pobledila kupole
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
po... — ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika