- plôšček
- -čka m (ō) zastar. krožnik: prinesla je plošček juhe; sklede in ploščki ◊ anat. ploščati del vretenca; šport. ploščica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plôšček
Look at other dictionaries:
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblóček — čka m (ọ̑) anat. usločeni del vretenca: obloček in plošček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
