Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brčáti — ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
becáti — ám [bǝc] nedov. (á ȃ) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíncati — am nedov. (ȋ) nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brčánje — a s (ȃ) glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕcanje — a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brcljáti — ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cebáti — ám [cǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cepetáti — ám nedov. (á ȃ) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopitljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami // pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami 2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobŕcati — am dov. (r̄) krajši čas brcati: ranjena žival je še pobrcala in poginila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
