- plezálec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se ukvarja s plezanjem: postal je spreten plezalec ♦ alp. nezavarovani plezalec ki pri plezanju ni navezan; zool. plezalci ptice, ki plezajo po drevju, Piciformes
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plezálec
Look at other dictionaries:
nèzavarován — in nèzavárovan a o prid. (ȅ á; ȅ á) ki ni zavarovan: pred mrazom nezavarovane rastline so pozeble / nezavarovani kovinski deli / socialno nezavarovane osebe / nezavarovani železniški prehod železniški prehod brez zapornic ● okna je čistil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavarováti — újem tudi zavárovati ujem dov. (á ȗ; á) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati rastlino pred mrazom; zavarovati poslopje z visokim zidom; zavarovati se pred udarci; zavarovati si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvójnik — a m (ọ̑) 1. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti: kralj je poslal na zborovanje svojega dvojnika / v njem je odkril svojega duševnega dvojnika // film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izstopíti — in izstópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) knjiž., redko izobesiti: izvesiti zastavo izvésiti se 1. knjiž. spremeniti prvotno, dano obliko zaradi visenja, nošenja: zvončasta krila se rada izvesijo 2. alp. postaviti se v tak položaj, da so roke in noge pri steni, telo pa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lášta — e ž (ȃ) alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvájen — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plaváč — a m (á) plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec ♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plezáč — a m (á) zastar. plezalec: bil je dober plezač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepénjati — am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
