- pláščen
- -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na plašč: iz plaščnega žepa je potegnila robec / plaščno gretje, hlajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plastíti — ím in plástiti im nedov., plastèn in plaščèn in plásten (ȋ í; ā ȃ) zlagati v plasti: otroci so plastili kamenje in mivko; ker se je bližala nevihta, so grabljice hitele plastiti seno; ekspr. meglice so se plastile po kotlinah … Slovar slovenskega knjižnega jezika