- pláhost
- -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pláhōst — ž svojstvo onoga koji je plah … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
plahost — pláhōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga koji je plah ETIMOLOGIJA vidi plah … Hrvatski jezični portal
bojazljív — a o prid. (ȋ í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bojèč — éča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poizgíniti — em tudi pozgíniti em dov. (í ȋ) drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila … Slovar slovenskega knjižnega jezika