plačník

plačník
-a m (í) kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina // kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • Neutragebirge — Neutragebirge, Gebirgskette der Westkarpathen, im Plačnik 1346 m hoch …   Kleines Konversations-Lexikon

  • plačníca — e ž (í) ženska oblika od plačnik: dobra, redna plačnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plačníkov — a o (í) pridevnik od plačnik: opraviti kaj po plačnikovem naročilu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tankovésten — tudi tenkovésten tna o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten // ekspr. zelo skrben, natančen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vésten — 1 tna o prid., véstnejši (ẹ̄) ki dela, izpolnjuje svoje obveznosti po načelih vesti: vesten delavec ne zamuja; vesten prevajalec, učenec; biti vesten / najemnik se obvezuje ravnati kot skrben in vesten gospodar; vesten plačnik // ki kaže, da kdo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”