piščálka

piščálka
-e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • uglaševálen — lna o prid. (ȃ) namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava ♦ muz. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čovínek — nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čvènk — čvênka in čvénka m (ȅ é, ẹ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj: lov na čvenk …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glásen — sna o, stil. glasán glásna o in ó, stil. glasèn snà ò prid., glasnéjši (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) 1. zelo dobro slišen: pogovor je vedno bolj glasen; zbudi ga glasno petje; pozdravili so ga z glasnim ploskanjem / glasen potok // slišen sploh: glasen jok;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • intonánčen — čna o prid. (ȃ) nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka intonánčno prisl.: orkester ni bil intonančno čist …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lončén — a o prid. (ẹ̑) ki je iz (žgane) gline: lončena pipa, piščalka; lončena posoda, skleda / lončena peč ♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pískati — am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sŕnin — a o prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnina koža; srnino meso / piščalka posnema srnino vabljenje ◊ gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šúšlja — e ž (ȗ) lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tíček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od tič: tički skakljajo po vejah; gnezdo s tički; živi kot tiček na veji svobodno, brezskrbno / tiček je prisluškoval; pregledovali so jih, če se ne skriva med njimi kakšen tiček / kot nagovor čakaj me, tiček, ti bom že… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”