pisárniški

pisárniški
-a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo // značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • papír — ja m (ȋ) 1. tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje: mečkati, rezati, trgati papir; pisati, risati na papir; zaviti v papir; otrok čečka po papirju; barvan, bel papir; porumenel papir; zbirati star… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • adjúnkt — a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • administratíven — vna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • administrátor — ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • akcesíst — a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aktuár — ja m (ā) zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije // nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • inventár — ja m (ā) 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kanclíjski — a o prid. (ȋ) pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir ∙ pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koncépten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost ◊ jur. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mobiliár — ja m (ā) knjiž., redko pohištvo: pisarniški mobiliar; prostor brez mobiliarja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”