- pirotéhnik
- -a m (ẹ́) strokovnjak za pirotehniko: za nasvet so vprašali pirotehnike / filmski pirotehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ognjár — ja m (á) 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet … Slovar slovenskega knjižnega jezika