- pihljánje
- -a s (ȃ) glagolnik od pihljati: pihljanje jutranjega vetra
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pihljánje
Look at other dictionaries:
díh — a m (ȋ) 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov // dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslabévati — am nedov. (ẹ) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zefír — ja m (ȋ) pesn. lahen, navadno topel veter: pihljanje zefirja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
