Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Кристан — Этбин (1867 ) словенский писатель и политический деятель. Выходец из мелкобуржуазной семьи; рано примкнул к соц. дем. партии и стал одним из ее вождей. Участник Брюннского съезда австрийской соц. дем. в 1899, К. защищал программу культурно… … Литературная энциклопедия
brezcíljnost — i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezizhóden — dna o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deprimírati — am dov. in nedov. (ȋ) duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč a e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran a o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
determinístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maltuziánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na maltuzianizem: maltuzianski pesimizem / maltuzianska teorija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mésto — a s (ẹ) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
negativízem — zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature ♦ psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skepticízem — zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: zavračati skepticizem; pristaš skepticizma 2. mišljenje, prepričanje, da ni nič zanesljivo resnično: to ni več skepticizem, ampak defetizem; iz njegove pesnitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vkleníti — vklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo // tesno obdati in s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
