- pešáčenje
- -a s (á) glagolnik od pešačiti: biti vajen pešačenja / polurno pešačenje / vsakodnevno pešačenje v tovarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pešáčenje
Look at other dictionaries:
péški — a o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot ∙ nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno peš: domov je prišel peški ∙ nar. vzhodno peški prati ročno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péšpót — in péš pót a m (ẹ̑ ọ) redko pešpot ž: iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot in péš pót í ž (ẹ̑ ọ̄) 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot 2. star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pešáški — a o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péšhója — in péš hója e ž (ẹ̑ ọ) ekspr. hoja, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
