Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
anticipírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brálčev — a o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céniti — im, in ceníti in céniti im nedov. (ẹ; ȋ ẹ) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čitálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev ♦ elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; čitalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čitátelj — a m (ȃ) star. bralec: knjiga ima dosti čitateljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
interpretátor — ja m (ȃ) interpret: interpretator razvoja francoske revolucije / interpretator zabavnih melodij / interpretator radijskih besedil bralec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ločíti — in lóčiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpoučèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèšólan — a o prid. (ȅ ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzavzét — a o prid. (ȅ ẹ̑) ki ni zavzet, ni osvojen: nezavzeta trdnjava / še nezavzeti vrhovi // ki mu manjka zavzetosti za kaj: ravnodušen, nezavzet bralec najbrž ne bo opazil teh odtenkov sloga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
