hrumòt — ôta m (ȍ ó) knjiž. hrumenje: tišina se je spremenila v peklenski hrumot / hrumot tankov, vlaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrúp — a m (ȗ) 1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrúšč — a m (ȗ) nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: hrušč narašča; delati hrušč; drevo se je z velikim hruščem podrlo; peklenski, strahovit hrušč / orkester je zagnal svoj hrušč in trušč ∙ ekspr. zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
infernálen — lna o prid. (ȃ) knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mràz — mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peklén — a o [pǝk] prid. (ẹ̄) knjiž. peklenski: pekleni ogenj / pekleno veselje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podstáviti — im dov. (á ȃ) 1. postaviti, dati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podtakníti — in podtákniti em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rogátec — tca m (ȃ) 1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev 2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skušnjávec — vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: ne poslušaj tega skušnjavca 2. evfem. hudič: skušnjavec mu prigovarja, ga zapeljuje / peklenski skušnjavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
