- pégavica
- -e ž (ẹ́) med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
légar — ja m (ẹ̄) raba peša (trebušni) tifus, pegavica: umreti za legarjem / pegasti, trebušni legar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pégast — a o prid. (ẹ) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pégav — a o prid. (ẹ) ki ima pege: po obrazu je pegav; pegava roka / pegav človek ◊ med. pegavi tifus pegavica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pégavec — vca m (ẹ) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tífus — a m (ȋ) poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, strok. trebušni tifus: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus ♦ med. pegasti ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika