pečáten

pečáten
-tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”