- parítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
parítev
Look at other dictionaries:
parítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na paritev: vzbuditi paritveni nagon / paritveni čas / paritveni organ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skòk — skóka in skôka m (ȍ ọ, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskakováti — újem nedov. (á ȗ) 1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev: bik zaskakuje krave 2. knjiž. nepričakovano komu zastavljati pot, napadati koga: zaskakovati sovražnikovo vojsko ● zastar. zaskakovati komu pot zapirati mu pot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
