- pánôga
- -e ž (ȃ-ó) knjiž., redko panožica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pánôga
Look at other dictionaries:
pánoga — e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pànoge — ž mn 〈N pànoga〉 zool. ostaci nogu u gusjenica … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
papă — PÁPĂ1 s.f. 1. (În graiul copiilor sau al maturilor care vorbesc cu copiii) Mâncare. ♢ Compus: (reg.) papa găini = păpădie. 2. (reg.) Omletă (din ouă). – lat. pappa. Trimis de valeriu, 07.07.2005. Sursa: DEX 98 PÁPĂ2, papi, s.m. Capul Bisericii… … Dicționar Român
peneag — peneág s.n. (reg.) partea de deasupra călcâiului încălţămintei, de care se prinde pintenul. Trimis de blaurb, 13.09.2006. Sursa: DAR peneág (peneáguri), s.n. – (Mold.) Căpută de cizmă. sb. panoga partea superioară a piciorului . Nu apare în… … Dicționar Român
panoge — pànoge ž mn <N pànoga> DEFINICIJA zool. ostaci nogu u gusjenica ETIMOLOGIJA pa + v. noga … Hrvatski jezični portal
akumulatíven — vna o prid. (ȋ) ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bòb — bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bránša — e ž (ȃ) zastar. stroka, zvrst, panoga: tega blaga trgovina ni imela, ker ni sodilo v njeno branšo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bránža — e ž (ȃ) 1. nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: saj so vsi iste branže; gospoda vseh branž 2. redko stroka, zvrst, panoga: povezava papirništva in podobnih branž s knjigotrštvom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dejávnost — i ž (ā) navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti protiokupatorsko dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška … Slovar slovenskega knjižnega jezika
