- pajdášenje
- -a s (á) glagolnik od pajdašiti se: obsojali so njegovo pajdašenje s sovražnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pajdašíja — e ž (ȋ) star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pajdáštvo — a s (ȃ) pajdašenje: zavračal je vsako pajdaštvo z nasprotnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika