Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gobezdávec — vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
héntan — a o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krivozób — a o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima krive zobe: krivozob paglavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
páglavček — čka m (á) manjšalnica od paglavec: zmerjali so ga s paglavčkom in frkolinčkom / objela je svojega triletnega paglavčka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
páglavka — e ž (á) ženska oblika od paglavec: mati jo je zmerjala s paglavko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preobrážati — am nedov. (á) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet; idejno, politično preobražati ljudi; družba se je začela preobražati; njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaníkrn — a o prid. (ȋ) 1. slabš. neskrben, malomaren: fant je zanikrn; zanikrna gospodinja; nediscipliniran in zanikrn / zanikrni starši / zanikrno opravljanje službe 2. slabš. zanemarjen, umazan: neobrit, zanikrn moški / zanikrna obleka neurejena /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
