- ozóbec
- -bca m (ọ̑) vet. del, ki se prikuje, privije na krake podkve za preprečevanje drsenja: na asfaltu se poznajo sledovi ozobcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oprímnica — e ž (ȋ) vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja: ozobec in oprimnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika