Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
volúmen — mna m (ú) 1. prostornina: izmeriti, izračunati volumen; volumen prostora, telesa 2. publ., navadno s prilastkom prostorska razsežnost česa: poudariti volumen kipa / gladek, plastičen volumen / kiparski, likovni volumni // razsežnost česa sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
artêrijski — a o prid. (é) nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cévje — a s (ẹ̑) skupina ali sistem cevi, cevk: vodovodno cevje ♦ anat. cevje krvnega obtoka žile, ožilje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kongéstija — in kongestíja e ž (ẹ; ȋ) med. pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo, naval krvi: kongestija je nastala zaradi vnetja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krí — krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
minúten — tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na minuto: minutni kazalec / minutni prizori ◊ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navál — tudi navàl ála m (ȃ; ȁ á) 1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
o... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti c) izgube, odstranitve česa: oklatiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrípen — pna o prid. (ȋ) nanašajoč se na utrip: utripna značilnost ◊ med. utripni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje z enim utripom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žílje — a s (ȋ) več žil, žile: žilje mu je nabrekalo; modrikasto žilje na rokah // ožilje: prevelika obremenitev srca in žilja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
