ožíg

ožíg
-a m (ȋ) 1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige; iz ožigov se je kadilo 2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig; škropiti proti ožigu / rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih 4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • hétérozygote — [ eterozigɔt ] adj. et n. • 1903; de hétéro et zygote ♦ Biol. Se dit d une cellule, d un individu qui possède deux allèles différents situés au même emplacement sur les deux chromosomes d une même paire. Par ext. Se dit d un organisme provenant… …   Encyclopédie Universelle

  • hétérozygotie — ● hétérozygotie nom féminin ou hétérozygotisme nom masculin Situation d un individu qui est hétérozygote pour un caractère donné. hétérozygotie [eteʀozigɔti] n. f. ÉTYM. 1928, Cuenot, in T. L. F.; de hétérozygote. ❖ …   Encyclopédie Universelle

  • ojic — ojíc s.m. – (Olt.) Mîncărime, arsură pe tubul digestiv. – var. ojig. sb. ožig flacără (Puşcariu, Dacor., VII, 124), cf. jig. – Der. ojiji, vb. (Trans., Banat, Olt., a arde, a lua foc), din sb. ožeči, ožežem. Trimis de blaurb, 17.06.2008. Sursa:… …   Dicționar Român

  • pálež — a m (ȃ) 1. knjiž., redko vročina, pripeka: težki so bili pohodi ob sončnem paležu poleti 2. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig: škropiti proti paležu / črni palež črni pikec; trtni palež peronospora ●… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rdèč — rdéča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rôsa — e stil. é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smód — a m (ọ̑) 1. dim, plin, ki nastane pri smojenju: oster vonj po smodu 2. knjiž. smog: smod se je razgubil 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig: škropiti proti smodu / trtni smod peronospora …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strupén — a o prid. (ẹ̑) 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”