- ozében
- -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ozebo: ozebne bolečine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ozébsti — ozébem dov., nam. ozébst in ozèbst; ozébljen tudi ozében (ẹ) dobiti ozebline: na pohodu, v gorah je ozebel; ozebsti v roke / nos mu je ozebel / jablane so to zimo nekoliko ozeble ozébel bla o: ozeble noge so jo začele boleti … Slovar slovenskega knjižnega jezika