- ôvnov
- -a -o prid. (ó) nanašajoč se na ovne: ovnov hrbet ∙ zvit si kot ovnov rog zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ôvnov
Look at other dictionaries:
jubilej — jubìlej m <G jubilèja> DEFINICIJA proslava godišnjice rada osobe, ustanove ili događaja; obljetnica ETIMOLOGIJA lat. iubilaeum ≃ hebr. yōbhēl: ovnov rog, truba kojom su se najavljivali svečani trenuci … Hrvatski jezični portal
róg — a stil. á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogóvi stil. rógi, tož. mn. rogóve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogóva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕkanje — a s (r̄) glagolnik od trkati: zaslišati trkanje na vrata; vstopiti brez trkanja; oglasiti se na trkanje / trkanje s kozarci in nazdravljanje / divje trkanje ovnov / trkanje na prsi, po prsih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvíti — zvíjem dov. (í) 1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
