- ovinkáriti
- -im nedov. (á ȃ) ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govoriti, ravnati: pri delu niso ovinkarili; ne da bi ovinkaril, ji je povedal vse, kar misli ♦ navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.