- ovijálka
- -e [tudi u̯k] ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti ovija okoli opore: balkon krasijo enoletne ovijalke v lončkih; oklenila se ga je kakor ovijalka debla / dati ovijalki oporo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ovijálka
Look at other dictionaries:
bétel — a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bljúšč — a m (ȗ) bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blúščec — a [čǝc] m (ȗ) bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črnojágodast — a o prid. (á) ki ima črne jagode: črnojagodast grmiček ♦ bot. črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glicínija — e ž (í) vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih: okoli vrat se je ovijala glicinija; z glicinijami prerasla uta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovijáča — e ž (á) 1. nav. mn. širši trak iz tkanine za ovijanje meč: noge je imel ovite z ovijačami // kos blaga za ovijanje česa sploh: okrog bokov je imel ovijačo iz grobega platna 2. star. turban: glavo mu je pokrivala pisana ovijača 3. zastar. ovijalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovijálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na ovijanje: ovijalni papir / ovijalna rastlina ovijalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rastlína — e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
