- ovadúh
- -a m (ū) kdor sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: ta človek je izdajalec in ovaduh; bal se je policije in njenih ovaduhov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ovadúh
Look at other dictionaries:
denunciánt — in denunciànt ánta m (ā á; ȁ á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iškarijót — a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júdež — a m (ȗ) nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière J. Vidmar) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovadník — in ovádnik a m (í; ȃ) zastar. ovaduh: ovadniki so nam delali skrbi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovadúhinja — e ž (ū) ženska oblika od ovaduh: sumili so, da je ovaduhinja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovajálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. ovaduh: postati ovajalec; bati se ovajalcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sikofánt — a m (ā á) knjiž. 1. ovaduh: varuj se sikofantov; provokator in sikofant 2. obrekovalec, zavajalec: postali so sikofanti v službi buržoazije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatožíti — in zatóžiti im dov. (ȋ ọ) 1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: zatožil ga je staršem, pri starših; zatožiti sošolca učitelju; zatožiti koga, da se pretepa // raba peša sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
