- ovadítelj
- -a m (ȋ) jur. kdor sporoči pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja ali dejanje samo: podpis ovaditelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ovádenec — nca m (ȃ) jur. kdor je ovaden: ovadenec in ovaditelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika